July 17, 2023
Povezava med možgani in črevesjem je znanstvenikom že dolgo zanimiva. Doslej raziskave potrjujejo, da sta možgani in črevesje tesno povezana, pri čemer je ta povezava dvosmerna. Ko ste napeti, nervozni ali občutite strah, paniko ali jezo, lahko vaša črevesja reagirajo s prebavnimi težavami. Prav tako pa lahko pozitivni dogodki, ki jih nestrpno pričakujete, razburkajo vaša črevesja. Ne glede na to, ali gre za prvi zmenek ali dolgo načrtovano poroko, vam lahko “metuljčki” v črevesju pokvarijo načrte. Kaj to točno pomeni? Možgani neposredno vplivajo na prebavo in črevesje, vendar tudi prebavni sistem pošilja signale možganom o ravnovesju ali neravnovesju v črevesju.
Redko pomislimo na pomembnost pravilnega delovanja črevesja za celotno zdravje organizma. Načeloma so črevesja največji čutni sistem, ki lahko s svojimi reakcijami vpliva na druge organe in njihovo delovanje.
Poleg tega črevesje sestavljajo mnogi različni živci in bakterije, ki pomagajo pri prebavi hrane. Prebavni sistem nadzira delovanje s svojim lastnim živčnim sistemom, tako da s krčenjem mišic potiska hrano po črevesju, pri čemer jo s pomočjo dobrih* bakterij tudi prebavi. Črevesje je tudi vključeno v proizvodnjo serotonina, znanega kot hormon sreče.
Rezultati številnih dosedanjih raziskav kažejo, da prebava in možgani delujeta skupaj v povezavi. Številne situacije to potrjujejo. Na primer, občutek napetosti in nervoze pred pomembnim dogodkom lahko povzroči nenadne prebavne težave, po drugi strani pa se ob zaljubljenosti počutimo, kot da lebdiš, v trebuhu pa imamo občutek, da nas napolnijo “metuljčki”. Podobno se dogaja tudi z vsemi drugimi občutki, kot so strah ali poraz.
Iz zgoraj navedenega lahko sklepamo, da se skoraj v vseh situacijah naši občutki manifestirajo v trebuhu, torej v črevesju. Ampak zakaj je temu tako?
V našem črevesju živijo različne skupine mikroorganizmov, ki vplivajo na naše zdravje in jih imenujemo črevesni mikrobiom. Gre za največjo skupnost mikroorganizmov v telesu, ki vključuje bakterije, glivice in viruse, ki živijo v prebavnem traktu.
Črevesni mikrobiom je del znane osi črevesje-možgani, ki povezuje čustvene in kognitivne centre v možganih s funkcijo črevesja. Zgoraj omenjena dvosmerna povezava med centralnim živčnim sistemom in živčnim sistemom črevesja reagira tudi na najmanjše občutke. Pomembno vlogo pri komunikaciji igra mikrobiota v črevesju, ki ji zaradi tega pravijo tudi “drugi možgani”.
Vsakodnevni trenutki stresa, različna čustva, ki jih doživljamo vsak dan – od tesnobe in strahu do občutkov sreče in zadovoljstva – vse to vpliva na zdravje črevesja. Ko smo obremenjeni z negativnimi občutki, lahko pride do prebavnih težav ali neravnovesja črevesne mikrobiote, kar vpliva na naše razpoloženje in lahko ustvari začarani krog stresnih situacij.
V današnjem modernem času je stres neizogiben v naših življenjih. Je eden izmed najmočnejših sprožilcev, ki vplivajo na delovanje črevesja in možganov. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko pripelje do neravnovesja črevesne mikrobiote, kar nato lahko vpliva na pravilno delovanje črevesja, ki je pogosto povezano tudi z razpoloženjem.
Gre za situacije, ki so vsem dobro znane. Pripravljate se na pomemben sestanek, izpit, morate pripraviti predstavitev ali sodelovati v javnem govoru? Ne glede na to, v kateri situaciji se nahajate, vas zaradi strahu in skrbi, kako bo vse potekalo in ali boste zadovoljili pričakovanja, ujame živčnost. Vse to se odraža na vaši prebavi, ki se lahko kaže s simptomi, kot so pogost obisk stranišča ali nelagodje v trebuhu in črevesju.
V trenutkih akutnega stresa, ko na nas primarno vpliva hormon adrenalin, je telo pripravljeno na boj ali beg, zato se procesi, ki niso nujni za preživetje, na primer delovanje črevesja, upočasnijo, prebava pa se ustavi. Vendar pa smo pogosteje izpostavljeni vsakodnevnemu in blažjemu stresu, tako imenovanemu kroničnemu stresu, pod vplivom hormona kortizola. Ta neposredno vpliva na črevesje in lahko povzroči neravnovesje črevesne mikrobiote, ki ima številne vloge – pomaga pri prebavi, deluje zaščitno na črevesno sluznico in ugodno vpliva na imunski sistem, sodeluje pri absorpciji hranil in proizvodnji nekaterih vitaminov.
Prebavni trakt je izjemno občutljiv, vsako čustvo pa lahko povzroči spremembe v delovanju črevesja. Od tesnobe do strahu in jeze, ne glede na to, kaj čutimo, boste prek povezane osi črevesje-možgani občutili različne spremembe v prebavi brez očitnega fizičnega vzroka.
Zato je pomembno, da ozavestimo, kako lahko ravnovesje prebave obdržimo pod nadzorom z zmanjšanjem stresa in uravnoteženjem čustev. Ker sta črevesje in možgani neposredno povezana, medsebojno vplivata drug na drugega.
Da bi se izognili začaranemu krogu, ki povzroča še več stresa, pa tudi neizogibne negativne posledice za prebavo in duševno zdravje, je pomembno ohranjati dobro ravnovesje osi črevesje-možgani.
Os črevesje-možgani je že dolgo pod drobnogledom znanstvenikov, raziskave pa so pokazale, da kakovostna in uravnotežena prehrana ugodno vpliva na delovanje črevesja. In ko je črevesje “srečno”, so “srečni” tudi možgani, saj povezava med črevesjem in možgani deluje obojestransko.
Poskrbite, da v telo vnesete hrano, ki jo dejansko potrebujete, brez nepotrebnega prenajedanja. Tako boste telesu zagotovili esencialne hranilne snovi in mikrohranilne snovi, črevesju in možganom pa boste omogočili dovolj kakovostne hrane za nemoteno in energično delovanje.
Uvrstite v prehrano živila, ki bodo pozitivno vplivala na zdravje celotnega organizma. Izberite uravnoteženo prehrano s pravim razmerjem ogljikovih hidratov, beljakovin ter sadja, zelenjave in vlaknin. Če vzamemo krožnik kot primer, bi pravilno razmerje teh hranil pri postrežbi obroka izgledalo takole: polovico krožnika napolnite s sadjem in zelenjavo, preostalo polovico pa enakomerno razdelite med polnozrnate žitarice in zdrave vire beljakovin.
Poleg uravnoteženih obrokov je pomembno, da so obroki redni in da jih zaužijete brez naglice. Ne jejte “na hitro”, vzemite si odmor za kosilo in pojejte obrok brez stresa.
Prav tako se med obrokom osredotočite na hrano. Raziskave kažejo, da dejavnosti, kot so gledanje televizije ali branje e-pošte in sporočil med obrokom, povzročajo odvrnitev pozornosti, zaradi česar zaužijemo bistveno več, kot bi sicer, če bi sedeli za mizo in se osredotočili samo na hrano.
Poleg tega, da je priporočljivo v prehrano vključiti dobre* bakterije iz fermentiranih živil, obogatite prehrano tudi z dodatnim vnosom potrjenih sevov dobrih* bakterij. Lactobacillus paracasei Lpc-37™ je klinično potrjen sev, ki povečuje število dobrih* bakterij v črevesju ter ščiti črevesje pred negativnimi učinki stresa.
Magnezij in vitamin B6 vam bosta nudila dodatno podporo v stresnih situacijah. Magnezij je namreč znan pomirjevalni mineral, ki pomaga sprostiti mišice, zmanjšati utrujenost in izčrpanost ter prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.
Študije so pokazale, da pri dolgotrajni izpostavljenosti stresu zaradi hormonov pride do povečane izločitve magnezija iz organizma. To pa lahko privede do nizke koncentracije magnezija, kar povzroči izločanje hormonov, povezanih s stresom in s tem ustvarja začarani krog. Magnezij je koristno nadomestiti s prehranskimi dopolnili, za antistresni učinek pa ga je najbolje kombinirati s klinično potrjenimi sevi dobrih* bakterij.
Magnezij skupaj z dobrimi* bakterijami sodeluje tudi pri tvorbi serotonina v črevesju, pri čemer mu pomaga vitamin B6. Poleg tega vitamin B6 prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema ter zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti. Kar je še posebej pomembno, pa je, da vitamin B6 omogoči boljšo absorpcijo magnezija in daljše zadrževanje v telesu za še boljši učinek.
Če ste pogosto pod stresom, ki vpliva na vaše duševno in telesno zdravje, vključite v svojo vsakodnevno rutino tehnike sproščanja in meditacije.
Meditacija pomirja centralni živčni sistem in vam omogoči, da se osredotočite na dihanje. Vse to vam lahko pomaga pri obvladovanju stresa ter v izboljšanju počutja in harmoniji s telesom.
*nepatogene bakterije, ki so naravno prisotne v prebavnem sistemu
Magnezij in vitamin B6 prispevata k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti, k normalnemu psihološkemu delovanju ter k normalnemu delovanju živčnega sistema.
Foto: Canva
