April 6, 2023
Alergijske reakcije se pri vsaki osebi lahko manifestirajo drugače, vendar jih običajno povzročajo alergeni iz okolja ali tisti, ki jih zaužijemo s hrano. Prav tako so lahko posledica pikov insektov ali uživanja zdravil.
Najpogostejši simptomi alergijskih reakcij so izpuščaji na koži, kihanje in izcedek iz nosu, medtem ko so najpogostejše vrste alergij tiste na cvetni prah, ambrozijo, dlake domačih živali ter prah in pršice.
Za zdrav imunski sistem in preprečevanje alergijskih reakcij je pomembno, da skrbimo za ravnovesje skozi vse leto. Cilj je doseči uravnotežen imunski odziv telesa, da bi ublažili in zmanjšali simptome alergijskih reakcij.
Alergijske reakcije so preobčutljivost imunskega sistema, ki močno reagira na določene snovi (»alergene«) iz okolja. Takrat telo prepozna te snovi kot škodljive in proti njim ustvari protitelesa. Ko telo pride v stik z alergenom, se sprosti histamin, kar vodi do alergijske reakcije.
S prihodom pomladi začne tudi sezona cvetnega prahu, torej alergija na cvetni prah. Cvetni prah so majhni delci, ki jih proizvajajo rastline za razmnoževanje. Pri občutljivih osebah je pomembno spremljati cvetni prah, ki ga prenaša veter, saj lahko po njegovem vdihu pride do alergijske reakcije.
Po koledarju cvetnega prahu (https://www.nlzoh.si/storitve/cvetni-prah/koledar/) v zgodnjem spomladanskem obdobju v Sloveniji zaznamo v zraku pelod leske, jelše, breze, jesena in cipresovk, medtem ko se cvetni prah trav pričakuje maja in junija. Pelod plevelov bo dosegel najvišjo raven konec julija, v avgustu in septembru. Ena najpogostejših alergijskih reakcij v tem času je alergija na ambrozijo, sledijo pa ji koprivovke in pelin.
Po drugi strani pa na primorskem delu Slovenije opažamo alergijo na oljko, cipresovke in črni bor.
Preverite napoved cvetnega prahu v zraku za svoje mesto in se zaščitite pravočasno, hkrati pa skozi vse leto vzdržujte dober imunski sistem, da bi preprečili možnost alergijske reakcije.
Ste vedeli, da zdrav imunski sistem izhaja iz črevesja? Prebavni sistem se vsakodnevno srečuje z različnimi snovmi in mikroorganizmi, ki jih ščiti s svojimi naravnimi mehanizmi. Črevesna mikrobiota, torej bakterije in drugi mikroorganizmi, ki naravno naseljujejo črevesje, so eden od teh zaščitnih mehanizmov, in okoli 70-80 % celic imunskega sistema se nahaja prav v prebavnem sistemu.
Črevesna mikrobiota je sestavljena iz milijard živih mikroorganizmov, ki živijo v našem prebavnem sistemu. Sestava črevesne mikrobiote vpliva na zdravje prebavil, vendar tudi na celotno zdravje. Ti mikroorganizmi imajo številne pomembne vloge, ena od njih pa je “treniranje” imunskega sistema, s katerim ga naučijo prepoznavati prijatelje in sovražnike.
Črevesna mikrobiota je torej številčna in raznolika ter jo sestavljajo mikroorganizmi, ki jih zaradi omenjenih vlog pogosto imenujemo dobre bakterije, zato je pomembno, da jo ohranimo zdravo. Ker gre za živ sistem, ki je v vsakodnevnem stiku z različnimi dejavniki iz okolja, se lahko stanje hitro spremeni. Tu nam lahko v pomoč pridejo dobre bakterije, ki jih zaužijemo s hrano ali prehranskimi dopolnili.
Pri izbiri dobrih* bakterij v obliki prehranskih dopolnil je pomembno, da pazimo na kakovost proizvajalca ter znanstveno preučene seve, saj to povečuje možnosti, da so njihove lastnosti in uporaba preverjene, prav tako pa omogočajo odpornost na pogoje v prebavnem sistemu, kar omogoča dobrim bakterijam, da dosežejo črevesje in tam učinkovito delujejo.
En od pogojev za dober imunski sistem je zdrava in uravnotežena prehrana. Antioksidanti iz hrane pomagajo zaščititi celice pred prostimi radikali in pozitivno vplivajo na telo.
Za imunski sistem, predvsem v času cvetnega prahu, je pomembno, da poskrbite za zadosten vnos rastlinske hrane, ki vsebuje vlaknine, ki hranijo črevesno mikrobioto. Poleg tega boste z rastlinsko prehrano v telo vnesli pomembne vitamine, minerale in antioksidante, ki bodo podprli imunski sistem med sezono cvetnega prahu.
Dobre* bakterije lahko zaužijete tudi s hrano. Najdete jih v fermentiranih izdelkih, kot so jogurt, kefir, kislo zelje in tempeh.
Pazite, da vaš vsakodnevni jedilnik vključuje sadje in zelenjavo ter polnozrnate žitarice – vaše telo, prebava in imunski sistem vam bodo hvaležni.
Redna in zmerna telesna aktivnost koristi zdravemu imunskemu sistemu, raziskave pa kažejo, da so osebe, ki redno telovadijo, manj izpostavljene tveganju za pojav bolezni kot tiste, pri katerih prevladuje sedeči način življenja.
Priporočljivo je, da v treh do petih dneh v tednu namenite 30 do 45 minut lahkotnemu sprehodu, kolesarjenju, teku, vadbi ali kateri koli drugi dejavnosti, ki vam ustreza.
Pomembno je vedeti, da vsaka zmerna telesna aktivnost vpliva na celoten imunski sistem, tisti, ki redno telovadijo, pa so manj izpostavljeni stresu. Povečan stres čez daljše obdobje lahko negativno vpliva na imunski sistem.
Stresne situacije, potovanja in nepravilna prehrana lahko vodijo do nabiranja toksinov v telesu. Nekateri simptomi, ki se lahko pojavijo, so utrujenost in izčrpanost, slaba koncentracija, neredna prebava, napihnjenost in zadrževanje tekočine v telesu. Kaj storiti? Čas je za detoksikacijo telesa!
Detoksikacija telesa bo naravno pomagala pri odstranjevanju toksinov iz telesa, nekatera najpopularnejša živila za detoksikacijo pa so: limona, česen, ingver, zeleni čaj, zelje, pesa, brokoli, šparglji in avokado. Od njih bo vaše telo večkratno pridobilo.
V stresnih situacijah pride do sproščanja kortizola, hormona stresa, ki lahko oslabi delovanje imunskega sistema in povzroči neravnovesje črevesne mikrobiote, kar povečuje občutljivost telesa na različne dejavnike.
S pravilno prehrano, dodatnim vnosom dobrih* bakterij, izogibanjem nezdravemu načinu življenja, ki vključuje hitro hrano, alkohol in tobačne izdelke, je ključnega pomena najti ustrezne majhne prispevke, ki bodo pomagali pri takojšnjem obvladovanju stresa.
Naučite se meditirati, sprostite se v dobri družbi, poslušajte svojo najljubšo glasbo in preživite več časa v naravi, obkroženi z zelenjem. Vsak majhen prispevek pozitivne energije vam lahko zelo pomaga pri delovanju celotnega organizma.
Ni nobene tekočine, ki bi imela tako pozitiven vpliv na telo kot voda.
Znano je, da limfni sistem vsebuje 90 % vode. Preko limfe telo izloča toksine in prenaša celice, potrebne za delovanje imunskega sistema.
Raziskave kažejo, da lahko nezadosten vnos tekočine poveča tveganje za okužbe dihal in splošno oslabitev imunskega sistema.
Priporočljivo je, da vsak dan zaužijete najmanj 1,5 do 2,5 litra vode, da omogočite dobro delovanje telesa in podprete imunski sistem. Izgubljeno vodo nadomestite z večkratnimi požirki skozi ves dan.
Ko gre za zdravje, je spanec ključnega pomena. Pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na vaš imunski sistem, kar vas naredi bolj dovzetne za bakterije, viruse in druge škodljive dejavnike.
Med spanjem imunski sistem ustvarja proteine, imenovane citokini. Nekateri so pomembni za vzdrževanje spanja, drugi pa za odziv telesa na okužbe in vnetja. Pomanjkanje spanja lahko zato zmanjša proizvodnjo teh zaščitnih citokinov. Prav tako se v obdobjih nezadostnega spanja zmanjša tudi raven protiteles in celic, ki se borijo proti okužbam.
Odrasli osebi je vsako noč potrebno minimalno sedem ur spanja. Da bi zagotovili kakovosten in neprekinjen spanec, omejite uporabo pametnih telefonov in televizorjev tik pred spanjem ter poskušajte vsak dan iti v posteljo in vstati ob istem času.
Za vsakodnevno zaščito imunskega sistema, pa tudi v situacijah, ko imunski sistem potrebuje dodatno podporo, ter za nadomestitev hranil, ki jih ne zaužijete z vsakodnevno prehrano, vam bodo pomagala prehranska dopolnila, ki vsebujejo vitamine in minerale, pomembne za normalno delovanje imunskega sistema, ter dobre bakterije.
Eden izmed najbolj znanih vitaminov, ki prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema, je vitamin D. Njegova sinteza se zmanjša v jesenskih in zimskih mesecih, kar se kaže v pomanjkanju vitamina D. Znan je tudi kot »sončni vitamin«, saj se sintetizira v koži po izpostavitvi sončnim žarkom.
Njegova prisotnost v prehrani je nizka, zato se priporoča vnos vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Za podporo imunskemu sistemu izberite kakovostne vire vitamina D, priporočljivo v obliki holekalciferola ali vitamina D3.
Cink prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema in ščiti celice pred oksidativnim stresom. Ker je pomemben dejavnik pri delovanju imunskega sistema, je cink eden izmed mineralov, ki ga je treba vključiti v vsakodnevno prehrano, bodisi s hrano bodisi po potrebi skozi prehranska dopolnila.
Njegova prisotnost je največja v mesu, stročnicah, oreščkih, semenih in jajcih, če pa vaša prehrana ni bogata z mesom, bodite pozorni na druge vire in po potrebi uporabite prehranska dopolnila.
L-OptiZinc® je eden izmed organskih oblik cinka, ki se veže na aminokislino L-metionin, kar omogoča hitrejšo absorpcijo in večjo biorazpoložljivost.
Zaradi svojih koristnih lastnosti za zdravje beta-glukani že vrsto let vzbujajo zanimanje javnosti in so temelj številnih znanstvenih raziskav. Izolirani sta dve obliki beta-glukanov in sicer iz:
Od omenjenih virov se je kot izrazito aktivna izkazala netopna oblika 1,3/1,6 beta-glukanov iz celične stene kvasovke Saccharomyces cerevisiae, ki zaradi svojih lastnosti odpornosti in netopnosti pride v stik z imunskimi celicami v tankem črevesju.
V kombinaciji z dobrimi bakterijami boste dosegli dvojni učinek. Ko pridejo v debelo črevo, beta-glukani delujejo kot hrana za dobre bakterije, s čimer spodbujajo njihovo rast in ustvarjajo odlično podlago za ohranjanje zdravega imunskega sistema.
Kolikšna količina beta-glukanov je potrebna dnevno? 900 mg beta-glukanov je znanstveno preverjena in učinkovita doza.
Eden izmed najbolj znanih vitaminov za zaščito imunskega sistema je vitamin C. Znan je kot vitamin, ki ščiti celice pred oksidativnim stresom in pripomore k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti.
Potrebno ga je uživati skozi celo leto, da bi podprli imunski sistem in ohranili odpornost organizma. Poudarjeno je, da je posebej pomemben v obdobjih cvetnega prahu, saj preprečuje morebitno alergijsko reakcijo.
Upamo, da smo vam s temi osmimi nasveti pokazali pomembnost ohranjanja ravnovesja imunskega sistema, da bo pripravljen na odzivanje na zunanje dejavnike, kot so alergijske reakcije. Tako boste v trenutkih, ko bo to potrebno, na ustrezen način vsaj nekoliko olajšali vsakodnevno življenje.
* nepatogene bakterije, ki so naravno prisotne v prebavnem sistemu
Avtor: Ivana Čolak, Mag. Pharm; Foto: Canva
